Od zemlje do rastline – nov pristop k ocenjevanju biološke dosgljivosti stroncija in svinca

V Mežiški dolini (Slovenija) je zaradi stoletnega rudarjenja svinca in cinka nastalo eno najbolj onesnaženih območij v alpsko-jadranskem območju. Ključno vprašanje projekta DISCOVER je torej: Kateri onesnaževalci so resnično biološko razpoložljivi in od kod izvirajo?

V naši nedavni publikaciji smo pokazali, da lahko tehnika difuzijskih gradientov v tankih filmih (DGT) natančno oceni delež kovin v tleh, ki ga rastline dejansko absorbirajo.

Raziskali smo več tipov tal, vključno z zelo onesnaženim območjem s svincem v Mežici, in primerjali njihov izotopski prstni odtis svinca in stroncija s tistim v treh vrstah rastlin (solata, pšenica, redkvica). Rezultati:

• razmerja izotopov stroncija in svinca, ekstrahirana z DGT, se tesno ujemajo s tistimi v rastlinah,

• DGT hkrati zagotavlja veliko čistejše vzorce za visoko natančno izotopsko analizo,

• vire biološko razpoložljivega onesnaženja je mogoče identificirati brez gojenja rastlin.

Zakaj je to pomembno za DISCOVER?

Potencialno strupeni elementi se lahko prenašajo s prahom, vodo ali hrano. Njihove celotne koncentracije same po sebi ne razkrivajo tveganja ali izvora.

Z DGT določamo dinamično razpoložljiv delež elementov, tisti, ki lahko dejansko vstopi v prehranjevalno verigo.

To omogoča:

• izboljšano razlikovanje med geogenimi in antropogenimi viri svinca,

• bolj realistično oceno tveganja,

• robustnejše izotopske prstne odtise za okoljsko forenziko.

Za več informacij preberite članek na sledeči povezavi:

https://link.springer.com/article/10.1007/s00216-026-06315-6